Članstvo v Natu je nacionalna strateška prednostna naloga Slovenije, ki uživa široko podporo večine parlamentarnih strank in tudi javnosti. Slovenija želi postati članica Nata zaradi svojih temeljnih vrednot kot tudi življenjsko pomembnih nacionalnih in strateških varnostnih interesov.

Vlada se zaveda, da mora Slovenija za to, da bi dosegla ta cilj, zagotoviti ustrezna sredstva in uskladiti dejavnosti ustreznih ministrstev in vladnih služb. Na vrhu v Washingtonu leta 1999 je Nato potrdil svojo zavezanost nadaljnji širitvi v skladu z načelom politike "odprtih vrat". To daje državam, ki se potegujejo za članstvo, vključno s Slovenijo, upanje, da bodo povabljene že na naslednjem vrhu leta 2002 v Pragi. Slovenija upa, da bo med prvimi povabljenimi kandidatkami, in se v ta namen resno pripravlja.

Odnos med Slovenijo in Natom

Februarja 1998 je vlada potrdila Nacionalno strategijo za pristop Republike Slovenije k Natu, ki jo je potrdil Državni zbor in je bila kasneje predložena Zvezi. Oktobra 1999 je vlada sprejela Letni nacionalni program za uresničevanje akcijskega načrta za članstvo in ga je predložila Natu. Na podlagi ocene uresničevanja prvega Akcijskega načrta za članstvo in Natovega Poročila o napredku Slovenije je vlada septembra 2000 sprejela Letni nacionalni program za uresničevanje akcijskega načrta za članstvo 2000-2001 in ga je predložila Natu še v istem mesecu.

Akcijski načrt za članstvo 2001-2002 je v pripravi in bo Natu predložen jeseni leta 2002.

Dejavna vloga Slovenije v jugovzhodni Evropi

Slovenija predstavlja vrata v jugovzhodno Evropo in je glasnik in razlagalec čezatlantske politike v regiji. Po drugi strani je prav tako povezava med Italijo in Madžarsko, ki sta članici Nata. Pristop Slovenije k Natu bi pomembno vplival na varnostni položaj v regiji. Povabilo Slovenije v Nato bi lahko bilo za druge države v regiji dokaz, da se ceni in spoštuje politika, ki temelji na demokraciji, tržnem gospodarstvu in miroljubnosti.

Kot država, ki se poteguje za članstvo v Natu, in članica Partnerstva za mir Slovenija že konstruktivno prispeva k stabilizaciji položaja v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Tako dejavno sodeluje v operacijah pod vodstvom Nata v enotah KFOR, SFOR in v Misiji ZN na Kosovu (UNMIK) z več kot 100 osebami in bo do konca leta povečala svojo udeležbo z vodom v okviru vojaške zaledne enote MSU (SFOR).

Mednarodni skrbniški sklad za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), ki ga je slovenska vlada ustanovila leta 1998, je konkreten prispevek k stabilnosti jugovzhodne Evrope. Do zdaj je 23 držav prispevalo v sklad, ki je poleg Bosne in Hercegovine že razširil svoje dejavnosti na Hrvaško, Albanijo in Kosovo in se zdaj nadalje širi na Makedonijo in Jugoslavijo. Slovenija je bila pobudnica tristranskega regionalnega sodelovanja z Italijo in Madžarsko, katerega rezultat so med drugim Večnacionale kopenske sile oziroma Trilateralna brigada.

Slovenija dejavno sodeluje v Paktu stabilnosti za jugovzhodno Evropo, v katerem sopredseduje Delovnemu omizju ena (za demokratizacijo in človekove pravice) in je pomembna donatorica (za leto 2000 je zastavila projekte, vredne več kot 5 milijonov USD), medtem ko so slovenska podjetja med največjimi vlagatelji v regiji, zlasti v Bosni in Hercegovini. S svojimi dejavnostmi v Natovem Partnerstvu za mir si je Slovenija zagotovila položaj države, ki politično in operativno prispeva k izboljšanju regionalne varnosti, in verodostojne partnerice Zveze. V zvezi s tem je Slovenija Hrvaški pomagala pri njenem vključevanju v partnerstvo.

Skupina iz Vilne

Slovenija je bila ena od pobudnic in skupaj z Litvo soorganizatorica Konference ministrov za zunanje zadeve devetih držav kandidatk v Vilni. Rezultat te konference je bil Deklaracija iz Vilne. Srečanje v Vilni je bilo sporočilo Zvezi, da države, ki se potegujejo za članstvo, niso samo pasivne kandidatke, temveč so sposobne in pripravljene sodelovati v dejavnostih Nata. Slovenija gleda na dejavnosti Skupine iz Vilne z vidika svoje politične razsežnosti kot na izraz solidarnosti med državami kandidatkami za dokončanje demokratične preobrazbe Evrope in za sodelovanje ter izmenjavo mnenj in izkušenj, pridobljenih pri uresničevanju posameznih akcijskih načrtov za članstvo. Slovenija je zato prepričana, da mora vsaka država, ki se poteguje za članstvo, izpolniti zahteve in da je treba njeno primernost za sprejem v članstvo presoditi na podlagi njenih lastnih zaslug.

Slovenija in evropska obrambna in varnostna politika

Članstvo Slovenije v EU in Natu bo dodatno prispevalo k stabilnosti in varnosti v Evropi. V zvezi s tem Slovenija skrbno spremlja proces oblikovanja evropske obrambe in varnosti, saj je prepričana, da sta nedeljiva in tesno povezana s čezatlantsko razsežnostjo, ki jo predstavlja Nato. Slovenija meni, da bo to prispevalo k učinkovitejšemu in hitrejšemu odzivu Evrope na možne izzive in grožnje.

Vir: Ministrstvo za zunanje zadeve, junij 2001