Slovenija je država, za katero marsikdo v svetu še ni slišal in ostaja za mnoge neznanka, tem pa tudi možnost za odkritja in razodetje. Slovenija se je leta 1991 pojavila na evropskem in svetovnem zemljevidu kot detajl, marsikdaj tako neznaten, da niti njenega imena in prestolnice na njih ni bilo mogoče izpisati. A vsi vemo, da se marsikdaj bistvo skriva v podrobnostih in utrinkih, ki pa jih je treba šele sestaviti, če hočemo dojeti in razumeti celoto.

Današnjega sveta, navkljub globalizaciji, namreč ni mogoče zaobseči z enim pogledom, ga uzreti kot eno celoto, ga podvreči enotnemu in standardiziranemu razumevanju.

Zato je ta svet za vsakogar poln utrinkov, ki prihajajo v naše zorno polje in v zavest marsikdaj povsem naključno, prek komunikacijskih sredstev, ki nam omogočajo čedalje hitrejše premike in zveze, prek medijev, ki nas oskrbujejo s preslikavami in povečavami, prek računalnikov, ki nas zalagajo z informacijami. Katere bomo izbrali? Katere se nam bodo vtisnile v spomin? H katerim se bomo še vračali, jih obnavljali in dopolnjevali?

Zato je tu predstavljenih nekaj dogodkov, osebnosti in dejstev, med seboj nepovezanih, iz povsem različnih sfer naših izkušenj in doživetij. In ko boste delčke 'slikovnih podob', ki so nanizane pred vami, skušali nekako povezati, boste morda dojeli, da je Slovenija dežela živahnega, sodobnega in prodornega utripa, ki jo velja pobliže spoznati in se z njo seznaniti. In se prepričati, da tudi majhni lahko k skupnemu svetu in življenju prispevajo veliko.

Celovečerni slovenski film "Kruh in mleko" scenarista in režiserja Jana Cvitkoviča je na letošnjem 58. beneškem filmskem festivalu prejel nagrado za najboljši prvi film - zlatega leva prihodnosti. Gre za največji uspeh slovenskega filma v njegovi komaj nekaj čez 150 celovečernih filmov dolgi zgodovini. Zlati lev prihodnosti za Cvitkovičev film je slovenski film brez dvoma vpisal na svetovni filmski zemljevid.

Maja 2001 sta si ameriški in ruski predsednik izbrala Slovenijo za svoje prvo srečanje. Na Brdu pri Kranju je bilo 16. junija ameriško-rusko srečanje na vrhu, kar je bilo za našo državo nedvomno prvovrstna promocija.

V umetniških krogih po svetu je dosegla prodor arhitektka in kiparka Marjetica Potrč. Kot dobitnica pomembne mednarodne nagrade Hugo Boss Prize 2000 je pred kratkim odprla samostojno razstavo v Guggenheimovem muzeju v New Yorku.

Na olimpijskih igrah v Sydneyu leta 2000 so naši športniki osvojili dve zlati medalji, v veslanju in streljanju. S "Slovensko hišo" na York Streetu v Sydneyu pa se je Slovenija uspešno predstavila tudi avstralski in svetovni javnosti.
Slovenija v Sydneyu 2000

7. oktobra 2000 je Davo Karničar kot prvi na svetu neprekinjeno smučal z najvišje gore sveta, 8848 metrov visokega Mount Everesta.

Od junija do septembra 2000 je v Ljubljani potekal evropski bienale sodobne umetnosti Manifesta 3.

Slovenija je gostila pomembne osebnosti: 21. in 22. junija 1999 je bil na obisku predsednik ZDA W.J. Clinton, 19. septembra 1999 pa je našo državo že drugič obiskal papež Janez Pavel II.

Alpinistični podvig Tomaža Humarja je vzbudil pozornost svetovne alpinistične javnosti. V solo vzponu (november 1999) je preplezal južno steno Daulaghirija.

Slovenija se je prvič predstavila na svetovni razstavi EXPO 1998 v Lizboni. Predstavitev je bila zelo uspešna, saj je slovenski paviljon obiskalo več kot milijon obiskovalcev.

Jeseni 1998 je Sloveinjo obiskal Waleški princ.

12. novembra 1998 sta slovenska in mednarodna športna javnost zabeležili pomemben jubilej - 100 let Leona Štuklja (1898-2000), takrat najstarejšega še živečega olimpijskega zmagovalca na svetu.
Leon Štukelj je postal drugi častni član newyorškega atletskega kluba, njegova slika pa je razstavljena poleg slike ameriškega atleta Jessieja Owensa v newyorškem hramu slavnih (Hall of Fame). Bil je tudi častni gost olimpijskih iger v Atlanti leta 1996.

V juniju 1997 je Slovenija v Piranu gostila predsednike srednjeevropskih držav.

Ob celoletnem slovenskem predsedovanju CEFTI je bilo septembra 1997 tudi srečanje predsednikov vlad držav CEFTE v Portorožu.

Ljubljana je maja in junija 1997 gostila Evropski mesec kulture.

1997je Slovenijo prvič obiskal papež;praznovali smo peto obletnico samostojnosti Slovenije.

Najdba "neandertalske piščali" najstarejšega glasbenega instrumenta na svetu v najdišču Divje Babe I. To arheološko odkritje leta 1995 je pritegnilo zanimanje svetovne javnosti.

Slovenija se je vključila v slovesnosti ob 50-letnici zmage nad fašizmom, ki jo je praznovala cela Evropa.

Vuk Ćosić je eden t.i. klasikov "net.arta", ki je že od leta 1995 naprej vključen v vse pomembnejše mednarodne spletne umetniške projekte. Je eden od so- ustanoviteljev ljubljanskega laboratorija za digitalne medije (Ljudmila) in mednarodnih forumov za internet teorijo in kritiko ter spletno umetnost Nettime, Syndicate, 7-11. Nazadnje je predstavljal Slovenijo na beneškem Bienalu l. 2001.

Skupina Laibach, ki deluje že od leta 1980 je s svojimi številnimi koncerti v svetu dobro znana. Češka veleposlanica v Sloveniji, gospa Jana Hybaškova, ki po štirih letih zapušča našo državo, je pred dnevi v nekem intervjuju izjavila, da je bilo njena prva informacija o Sloveniji povezana s skupino Laibach. Skupina je še vedno aktivna in izdaja nove albume.

V Parizu ustvarja znani slovenski slikar Zoran Mušič.

Vsem ljubiteljem glasbe so znana imena glasbenih poustvarjalk, flavtistke Irene Grafenauer, mezzosopranistke Marjane Lipovšek, pianistke Dubravke Tomšič. Umetnice že leta uspešno nastopajo predvsem v tujini.

V svetu je že dolgo znana skupina Irwin.

Delo slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957) je postalo v osemdesetih letih z veliko retrospektivno razstavo v Parizu za Evropo in svet pravo odkritje. Razstava se je iz Pariza selila v Ljubljano in potem naprej v Madrid, na Dunaj, v München, Karlsruhe, Milano, Benetke, New York in Washington.
Leta 1997 pa je bilo v Pragi predstavljeno njegovo delo iz praškega obdobja, ko je bil imenovan za glavnega arhitekta prenove praškega gradu Hradčani.

Dr. Slavoj Žižek je avtor številnih knjig, ki so doživele več ponatisov v angleščini, poleg tega pa so bile prevedene tudi v druge tuje jezike. Je eden izmed najbolj znanih slovenskih filozofov in glavni avtor ljubljanske šole teoretske psihoanalize. Žižek predava po ameriških in drugih univerzitetnih središčih.