Leto 1991

25. junij - slovenska skupščina sprejme temeljno ustavno listino, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti;

26. junij - slovesna razglasitev samostojnosti in neodvisnosti Slovenije; Hrvaška prizna Slovenijo;

27. junij - začne se agresija zvezne jugoslovanske armade na Slovenijo; Predsedstvo Republike Slovenije sprejme odločitev, da bo Slovenija branila svojo samostojnost in suverenost z vsemi sredstvi, ki jih ima na voljo;

7. julij - ob posredovanju Evropske skupnosti je sprejeta Brionska deklaracija, ki je med drugim predvidevala, da Slovenija in Hrvaška za tri mesece zamrzneta svoje osamosvojitvene projekte;

16. julij - slovenska Teritorialna obramba dobi prvega generala (Janez Slapar);

24. julij - izdan je upravni odlok o odpustu vseh slovenskih vojakov iz jugoslovanske armade;

30. julij - Litva prizna Slovenijo;

13. avgust - slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel v imenu slovenskega vodstva vsem državam, članicam KSVE in Evropske skupnosti pošlje "memorandum" s predlogi za nadaljnje reševanje krize v Sloveniji;

7. oktober - izteče se moratorij, sprejet z Brionsko deklaracijo in Slovenija začne izvajati osamosvojitveno zakonodajo; slovenski parlament sklene, da bo novi slovenski denar tolar; Slovenija prevzame nadzor nad svojimi mejami;

25. oktober - zadnji vojak jugoslovanske armade zapusti slovensko ozemlje;

8. november - zunanji ministri Evropske skupnosti sprejmejo gospodarske sankcije proti Jugoslaviji, ki veljajo tudi za Slovenijo;

2. december - Evropska skupnost sklene, da bodo prenehali veljati gospodarski ukrepi proti nekaterim jugoslovanskim republikam, med njimi tudi proti Sloveniji;

16. december - zunanji ministri Evropske skupnosti sprejmejo stališče, da bo Evropska skupnost priznala neodvisnost vseh jugoslovanskih republik, ki bodo to želele in izpolnjevale določene pogoje;

19. december - Islandija prizna Slovenijo, istega dne to storita tudi Nemčija in Švedska, vendar z dodatkom, da bo njun sklep začel veljati 15. januarja;

23. december - skupščina Republike Slovenije sprejme novo ustavo, ki je tudi prva ustava samostojne Slovenije.

Leto 1992

13. januar - Vatikan prizna Slovenijo;

15. januar - Slovenijo priznajo Francija, Belgija, Velika Britanija, Danska, Avstrija, Švica, Malta, Madžarska, Norveška, Bolgarija, Poljska, Avstralija, Kanada in Evropska skupnost;

17. januar - italijanski predsednik Francesco Cossiga obišče Ljubljano in osebno izroči listine o priznanju;

24. marec - svet ministrov KVSE sprejme Slovenije v polnopravno članstvo te organizacije;

11. april - slovesno priseže prva generacija slovenskih vojakov;

7. maj - Slovenija postane polnopravna članica Svetovne zdravstvene organizacije;

14. maj - na skupnem zasedanju skupščine Slovenije poslanci s tajnim glasovanjem izvolijo vlado premiera dr. Janeza Drnovška, s tem dejanjem pa se izteče mandat vladi Lojzeta Peterleta, ki je svoje delo opravljala dve leti;

22. maj - Slovenija je kot 176. članica sprejeta v Organizacijo združenih narodov;

7. julij - Evropski parlament sprejme Slovenijo med države, ki lahko dobivajo pomoč v okviru programa Evropske skupnosti PHARE; avgust - Iztok Čop in Denis Žvegelj "priveslata" prvo olimpijsko kolajno (bronasto) za samostojno Slovenijo, njun uspeh pa še z eno bronasto kolajno dopolni še četverec brez krmarja, v postavi Jani Klemenčič, Sašo Mirjanič, Milan Janša in Sadik Mujkić;

10. september - vsi zbori skupščine Slovenije sprejmejo zakon o volitvah v državni zbor in zakon o državnem svetu;

30. september - Banka Slovenije da v obtok pravi denar;

6. december - potekajo prve parlamentarne in predsedniške volitve v samostojni Sloveniji.

Leto 1993

12. januar - državni zbor na svoji seji za predsednika nove slovenske vlade izvoli dr. Janeza Drnovška;

15. januar - Slovenija postane članica Mednarodnega denarnega sklada;

23. februar - začnejo se pogovori med slovensko in italijansko komisijo za posodobitev sporazumov in pogodb o urejanju odnosov med državama;

25. februar - Slovenija postane polnopravna članica Svetovne banke;

17. marec - italijansko zunanje ministrstvo pošlje Sloveniji ostro sporočilo, v katerem jo opozarja, da je reševanje problema ezulov neposredno povezano z vstopom Slovenije v Evropsko skupnost;

5. april - predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in zunanji minister Lojze Peterle s predstavniki Evropske skupnosti podpišeta sporazum o sodelovanju;

12. maj - slovensko ministrstvo za zunanje zadeve hrvaškemu zunanjemu ministrstvu pošlje noto, v kateri protestira zaradi začetka gradnje hrvaških objektov mejne kontrole na slovenskem ozemlju v Sečovljah;

14. maj - Slovenija uradno postane 28. polnopravna članica Sveta Evrope;

12. julij - slovenska vlada zaradi enostranskih hrvaških posegov po slovenskem premoženju umakne pobudo za sklenitev sporazuma o prijateljstvu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško;

29. september - premier dr. Janez Drnovšek govori na 48. zasedanju generalne skupščine OZN;

8. november - Slovenija postane članica organizacije OZN za kmetijstvo in prehrano (FAO).

Leto 1994

15. februar - v blejskem hotelu Toplice se prvič sestane mešana diplomatska slovensko- hrvaška komisija za določanje meddržavne meje;

21. - 27. februar - med dobitnike kolajn na zimskih olimpijskih igrah v Lillehammerju se vpišejo Jure Košir (bronasta kolajna v slalomu), Alenka Dovžan (bronasta kolajna v kombinaciji) in Katja Koren (bronasta kolajna v slalomu);

30. marec - predsednik vlade dr. Janez Drnovšek med srečanjem s svetom zveze Nato v Bruslju podpiše okvirni dokument Partnerstva za mir;

29. maj - v Sloveniji poteka referendum o oblikovanju novih občin;

5. junij - slovenski telovadec Aljaž Pegan na evropskem prvenstvu v športni gimnastiki v Pragi postane evropski prvak na drogu;

8. julij - na obisku v Sloveniji se mudi hrvaški predsednik vlade Nikica Valentič, ki s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom na Brdu pri Kranju podpiše tri meddržavne sporazume;

14. avgust - slovenska atletinja Britta Bilač na evropskem atletskem prvenstvu v Helsinkih preskoči 200 cm in osvoji zlato medaljo;

29. september - za prvega varuha človekovih pravic je izvoljen Ivan Bizjak;

3. oktober - poslanci DZ sprejmejo zakon o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij;

5. oktober - poslanski dom hrvaškega sabora sprejme deklaracijo, s katero obsodi poseganje v hrvaški državni prostor, kot imenujejo priključitev zaselkov Bužini, Škodelin, Mlini in Škrilje;

27. oktober - minister za zunanje zadeve Lojze Peterle prispe na obisk v Italijo, kjer je s šefom italijanske diplomacije Antoniom Martinom usklajuje stališča v zvezi z oglejsko deklaracijo;

15. november - poslanci DZ sprejmejo deklaracijo o odnosih Slovenije z Italijo in Evropsko unijo;

18. november - v Washingotnu poteka zasedanje severnoatlantske skupščine, na katerem Slovenijo sprejmejo med pridružene članice Nata;

23. december - minister za gospodarske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun v Ženevi podpiše pristopni sporazum k Svetovni trgovinski organizaciji (WTO).

Leto 1995

19. januar - poslanci zavrnejo obtožbo zoper premiera dr. Janeza Drnovška, ki naj bi po mnenju opozicije med pogajanji z Italijo kršil ustavo in zakone;

6. marec - v Bruslju poteka sestanek zunanjih ministrov Evropske unije, na katerem Italija umakne svoje zadržke do pridruževanja Slovenije EU;

31. marec - v Ljubljani predstavniki sindikatov in delodajalcev podpišejo prvi socialni sporazum;

29. april - slovenska alpinista Davorin in Drejc Karničar se povzpneta na vrh 8091 metrov visoke Anapurne in tako osvojita zadnji osemtisočak, ki je še manjkal slovenskim alpinistom;

20. junij - na gastroenterološki kirurški kliniki Kliničnega centra v Ljubljani uspešno izvedejo prvo transplantacijo jeter;

30. julij - Slovenija postane 105. polnopravna in izvorna članica Svetovne trgovinske organizacije (WTO);

19. avgust - slovenski ultramaratonec Dušan Mravlje zmaga na 2.900 milj dolgem teku Trans America od Tihega do Atlantskega oceana;

26. avgust - slovenski veslač Iztok Čop na svetovnem prvenstvu v finskem Tampereju v enojcu osvoji zlato kolajno;

1. september - Slovenija preide na zunanjo konvertibilnost tolarja;

1. oktober - predsednik vlade dr. Janez Drnovšek odpotuje v ZDA, kjer kot prvi govornik nastopi na 50. zasedanju generalne skupščine;

25. november - v Ljubljani je slovesno podpisan dokument o pristopu k Cefti.

Leto 1996

1. januar - Slovenija postane polnopravna članica Cefte, Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini;

14. marec - predsednik vlade dr. Janez Drnovšek generalnemu sekretarju OECD Jeanu - Claudu Payju izroči prošnjo za sprejem Slovenije v članstvo;

17. maj - na obisk v Slovenijo prispe papež Janez Pavel II.;

10. junij - podpis pridružitvenega sporazuma z Evropsko Unijo in vložitev prošnje za polnopravno članstvo v EU;

16. junij - poslanci v državnem zboru podprejo interpelacijo zoper zunanjega ministra Zorana Thalerja;

julij - Andraž Vehovar (veslanje) in Brigita Bukovec (tek na 100 metov z ovirami) na olimpijskih igrah v Atlanti osvojita srebrni medalji;

10. november - potekajo parlamentarne volitve;

8. december - poteka referendum o volilnih sistemih.

Leto 1997

9. januar - DZ na prvem izrednem zasedanju s 46 glasovi za in 44 proti izvoli dr. Janeza Drnovška za vnovičnega predsednika vlade;

5. marec - papež Janez Pavel II. za novega ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita imenuje dr. Franca Rodeta;

17. april - predsedniki vseh parlamentarnih strank in poslanca madžarske ter italijanske narodne skupnosti v državnem zboru podpišejo skupno izjavo v "odločno podporo" slovenskemu vključevanju v zvezo NATO;

17. april - vlada določi besedilo predloga zakona o ratifikaciji pridružitvenega sporazuma z EU;

24. junij - DZ na izrednem zasedanju s potrebno dvotretjinsko večino vseh navzočih poslancev sprejme sklep o začetku postopka za spremembo 68. člena slovenske Ustave v zvezi z lastninskimi pravicami tujcev do nakupa zemljišč v Sloveniji ter ustavni komisiji parlamenta naloži, da pripravi predlog akta o spremembi Ustave;

8. julij - Slovenija na vrhu Nata v Madridu ne prejme povabila za članstvo v prvem krogu;

15. julij - državni zbor ratificira pridružitveni sporazum med Slovenijo in EU;

22. julij - poslanci SDS vložijo predlog za interpelacijo o delu in odgovornosti vlade;

31. julij - odstopi zunanji minister Zoran Thaler; 23. november - potekajo predsedniške volitve;

1. december - Slovenija v Bruslju predstavi strategijo za vključevanje v EU;

2. december - Republiška volilna komisija potrdi uradne izide volitev predsednika republike, na katerih je bil s 55,54 odstotki ponovno izvoljen Milan Kučan;

3. december - zunanji minister Boris Frlec podpiše konvencijo o popolni prepovedi protipehotnih min in napove ustanovitev sklada za razminiranje v BiH;

13. december - vrh Evropske unije v Luxemburgu sprejme odločitev o širitvi 5+1, med državami kandidatkami za vstop v EU je tudi Slovenija.

Leto 1998

1. januar - Slovenija postane nestalna članica Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (VS ZN);

26. februar - vlada potrdi strategijo za vstop Slovenije v Nato;

31. marec - Slovenija uradno začne pogajanja o članstvu v EU;

1. april - začasno se začne uporabljati dodatni protokol št. 6 k Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini (CEFTA), ki ureja nadaljnjo liberalizacijo trgovine s kmetijskimi izdelki med Slovenijo in ostalimi članicami CEFTE;

23. maj - Slovenija se predstavi na svetovni razstavi EXPO ž98 v Lizboni;

1. avgust - Slovenija prevzame enomesečno predsedovanje v VS ZN;

8. avgust- veljati začne novela zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij, s katero se je s 45 novimi občinami dopolnila obstoječa mreža 147 občin;

4. december - premier dr. Janez Drnovšek se v Beli hiši sreča z ameriškim predsednikom Billom Clintonom;

11. november - Slovenija kot prva med državami kandidatkami z EU podpiše Skupno oceno prednostnih nalog srednjeročne ekonomske politike Slovenije.

Leto 1999

21. januar - vlada sprejme uredbo o geografski zaščiti imena lipicanec;

1. februar - v veljavo stopi Evropski pridružitveni sporazum, s čimer Slovenija uradno postane pridružena članica EU;

22. februar - prvič se sestane pridružitveni svet Slovenije in EU;

16. april - v poskusno uvajanje programa devetletne osnovne šole se v šolskem letu 1999/2000 vključi 42 osnovnih šol;

7. maj - Slovenija, Francija in Romunija podpišejo Evropsko socialno listino, ki velja za enega najpomembnejših dokumentov o zaščiti človekovih pravic;

14. junij - najpomembnejša predstavnika slovenskih zgodovinskih cerkva, katoliške in evangeličanske, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode in senior Evangeličanske cerkve Geza Erniša, se prvič uradno sestaneta;

21. in 22. junij - na obisku v Sloveniji se mudi ameriški predsednik William J. Clinton;

11. avgust - v Sloveniji spremljamo sončev mrk, najbolj viden na SV države, na Goričkem, kjer več kot 40.000 ljudi ta pojav opazuje 72 sekund;

19. september - na obisku v Sloveniji se mudi papež Janez Pavel II., ki med slovesnim maševanjem razglasi škofa Antona Martina Slomška za blaženega;

1. november - Slovenija še drugič - po avgustu 1998 - v dveletnem mandatu nestalne članice VS ZN prevzame enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu;

6. november - Tomaž Humar sam v alpskem slogu prepleza južno steno Daulagirija (8167 m); največji alpinist vseh časov Južni Tirolec Reinhold Messner ta dosežek uvrsti med tri največje uspehe svetovnega alpinizma;

8. november - v 101. letu v Mariboru umre Leon Štukelj, ki je bil najstarejši še živeči dobitnik olimpijske medalje na svetu.

Leto 2000

1. januar - po dobrih treh letih priprav se začne izvajati reforma pokojninskega in invalidskega sistema;

6. januar - generalni sekretar ZN Kofi Annan dotedanjega veleposlanika RS pri ZN Danila Türka imenuje za svojega pomočnika za politična vprašanja za področje Evrope, Azije in Pacifika;

24. januar - nogometna reprezentanca prejme nagrado Mednarodne nogometne zveze za reprezentanco, ki je v letu 1999 najbolj napredovala;

29. januar - moška rokometna reprezentanca v tekmi za 5. mesto na evropskem prvenstvu v Zagrebu premaga Hrvaško in se kot prva slovenska ekipa kvalificira na olimpijske igre v Sydneyju;

3. maj - DZ v tretjem krogu za predsednika slovenske vlade izvoli Andreja Bajuka;

25. julij - DZ s potrebno dvotretjinsko večino spremeni 80. člen ustave, ki po novem določa nekoliko spremenjeni proporcionalni volilni sistem s štiriodstotnim volilnim pragom;

23. september - veslača Iztok Čop in Luka Špik v dvojnem dvojcu in strelec Rajmond Debevec v streljanju z malokalibrsko puško v trojnem položaju na olimpijskih igrah v Sydneyju osvojijo prvi zlati olimpijski medalji v samostojni Sloveniji;

4. oktober - predsednik SAZU France Bernik, minister za šolstvo Lovro Šturm, rektor ljubljanske univerze Jože Mencinger in rektor mariborske univerze Ludvik Toplak podpišejo pismo o nameri za ustanovitev Univerze na Primorskem;

7. oktober - ekstremni smučar Davo Karničar kot prvi človek na svetu neprekinjeno smuča z vrha najvišje gore na svetu, Mt. Everesta (8848 m), do baznega tabora;

15. oktober - potekajo tretje parlamentarne volitve v samostojni Sloveniji;

16. november - DZ na predlog predsednika države za predsednika vlade izvoli dr. Janeza Drnovška;

30. november - DZ imenuje novo vlado premiera dr. Janeza Drnovška.

Leto 2001

12. februar - Slovenija za šest mesecev uradno prevzame sopredsedovanje delovnemu omizju za demokratizacijo in človekove pravice Pakta stabilnosti za JV Evropo;

14. februar - italijanski senat dokončno sprejme zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji;

22. marec - parlamentarni odbor za zunanjo politiko soglasno podpre napoved vlade za spremembo 68. člena slovenske ustave do konca leta 2002, tako da po vstopu Slovenije v EU za državljane in pravne osebe držav članic Unije pri nakupu nepremičnin ne bo več veljal pogoj vzajemnosti;

23. marec - premier Janez Drnovšek na povabilo predsednika Rusije Vladimirja Putina prispe na dvodnevni delovni obisk v Moskvo;

9. maj - v poslanici ob Dnevu Evrope Günther Verheugen poudari, da je Slovenija lahko ponosna na svoje dosežke v procesu približevanja Evropski uniji;

14. junij - na vrhu EU v Göteborgu se dogovorijo, da je treba do konca leta 2002 končati pogajanja z državami kandidatkami, prvi vstopi v EU pa naj bi se zgodili leta 2004;

16. junij - na Brdu pri Kranju se prvič srečata ameriški in ruski predsednik, George Bush in Vladimir Putin.