Urad vlade za informiranje
Urad vlade za informiranje

Slovenija - 10 let samostojnosti
Pot do samostojnosti
Slovenija - največji dosežki Slovencev
Praznovanje
Povezave


Nagovori
Slovenija
Kratka statistika
Kronologija dogodkov
Slovenija - mednarodno uveljavljena
10 let zunanje politike

English

Zaveza slovenske vlade je jasna - postati polnopravna članica Evropske unije, da bi okrepila položaj države kot neodvisne države z močno demokracijo in delujočim tržnim gospodarstvom. Slovenija si je zastavila cilj, da bo pripravljena za pristop k EU do 1. januarja leta 2003.

Slovenija želi igrati polnopravno vlogo v zgodovinskih procesih širitve EU in ponovnega združevanja stabilne, mirne in uspešne celine. Hkrati pričakuje, da bo imela koristi od sodelovanja pri političnem odločanju EU, od dinamike velikega, prilagodljivega, odprtega enotnega trga, od svobodne trgovine znotraj carinske unije in od tega, da bo lahko dejavno sodelovala s svojim mnenjem in imela praktično vlogo pri skupno dogovorjenih ciljih in skupnih pobudah na področju nadnacionalne tematike.

Odnosi med Slovenijo in EU

Odnos med Slovenijo in EU se je hitro razvil in dramatično poglobil, odkar je EU priznala novo samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo januarja leta 1992. Po podpisu Sporazuma o pridružitvi EU junija 1996 je Evropska komisija julija 1997 izdala svoje mnenje. Evropski svet je v Luksemburgu 12. decembra 1997 potrdil, naj Slovenija začne s pogajanji o pristopu skupaj s šestimi drugimi državami kandidatkami (Poljsko, Madžarsko, Češko republiko, Estonijo in Ciprom). Evropski sporazum je začel veljati 1. februarja leta 1999. 31. marca 1998 so se začela vsebinska pogajanja za polnopravno članstvo v Evropski uniji.

Po končanih pogajanjih bo sestavljena Listina o pristopu in po njenem podpisu bo izveden slovenski državni referendum, da bi zagotovili dokončno potrditev slovenskega naroda. Listino o pristopu bodo morali ratificirati slovenski parlament, Evropski parlament in 15 parlamentov držav članic EU.

Državni program za prevzem pravnega reda EU

Slovenija je pripravila Državni program RS za prevzem pravnega reda EU (DPPPR), ki je ključni strateški dokument med pripravami Slovenije na polnopravno članstvo v EU. Sestavljen je bil z namenom, da se jasno opredelijo državne obveznosti in časovni razpored za prevzem pravnega reda EU.

Našteva temeljne zakonske akte, ki jih bo Slovenija morala sprejeti do konca leta 2002 in ki bodo morali začeti veljati vsaj od takrat, ko bo Slovenija postala članica EU, skupaj z s predpisi in ustanovami, ki so potrebne za uresničevanje pravnega reda EU. Uresničevanje ciljev DPPPR vključuje vse tri veje oblasti - zakonodajno, izvršilno in sodno - in zahteva, da se njihove dejavnosti uskladijo in izvajajo v skladu z načrtovanim časovnim razporedom.

Dokaz za to, da gredo prizadevanja vlade v pravi smeri, najdemo v Rednem poročilu Evropske komisije o napredku Slovenije za leto 2000. V svojem poročilu Komisija navaja, da je Slovenija v zadnjem letu dosegla pomemben napredek. Evropska komisija je zadovoljna s tempom, s katerim Slovenija usklajuje svojo zakonodajo na ključnih področjih, kot sta notranji trg in kmetijstvo. Makroekonomski položaj države je prav tako zadovoljiv in za Slovenijo se lahko reče, da ima delujoče tržno gospodarstvo, ki se bo kmalu sposobno spopasti s konkurenčnimi pritiski trga EU. Čeprav hvali splošen gospodarski položaj, pa Komisija poudarja, da mora Slovenija pospešiti proces privatizacije, zlasti bank in zavarovalnic, in povečati raven tujih naložb v Sloveniji.

Slovenija je že zaprla 20 poglavij

Slovenija je predložila pogajalska izhodišča za vseh 29 poglavij do decembra 1999. Slovenska stran je zaprosila za relativno majhno število prehodnih obdobij v omejenem trajanju, večinoma na finančno zahtevnih in občutljivih področjih.

Do konca maja leta 2001 je Slovenija z zaprtjem poglavja o kulturni in avdiovizualni politiki dodatno k poglavju o zunanjih odnosih in razvojni pomoči dosegla skupaj 20 zaprtih poglavij in se je tako uvrstila med najuspešnejše države kandidatke.

Vir: Ministrstvo za zunanje zadeve, junij 2001