Sem in tja še vedno preveč radi sramežljivo rečemo, da smo imeli
srečo. Da nam je bil naklonjen splet zgodovinskih okoliščin. Malo
morda res, toda nikakor ne v odločilni meri, samo toliko, kolikor je
pač sreča na strani pogumnih ljudi. Seveda smo razumeli zgodovinsko
priložnost, a da smo jo znali uveljaviti v svoj prid, je zgodovinska
zasluga politične in duhovne smelosti in odločenosti celotnega naroda.
Toda tudi glede tega bi tvegal reči naslednje: prav zaradi
prihodnjih izzivov in odgovorov nanje, moramo ugotoviti pomen
nenadomestljivega vizionarstva tistih kulturnih, intelektualnih in
političnih krogov, ki so s svojo prodornostjo sploh položili temelje
za tako narodovo enotnost. Še posebno njim gre ob tem svečanem
trenutku naša iskrena hvaležnost.
Ne gre za licitiranje političnih zaslug. Tega se bojmo enako kot
tisti naši preudarni voditelji, ki so pred desetimi leti podpisali
medstrankarski sporazum o zavezništvu za uspeh plebiscita. Zavedali in
zavezali so se, da je skupna prihodnost pomembnejša od njenega ozkega
strankarskega prilaščanja. Čas po tem te modrosti ni prerasel ampak jo
je za sodobne preizkušnje naredil še modrejšo in aktualnejšo.
Gre za ugotovitev, da se velike ideje vendarle ne zgodijo same od
sebe in še bolj za spoznanje, da je za njihovo uresničitev pomembno
zgraditi medsebojno zaupanje in soglasje. Zdi se mi, da je to nemara
najpomembnejša popotnica velikih dogodkov izpred desetih let. In gre
za več: za zavedanje, da bodo v času, ki je pred nami velike ideje
pogumne odločitve in smele poteze enako pomembne in enako odvisne od
nas samih.
Če rečemo, da je ležala v preteklosti največja odgovornost za naš
dom in svet predvsem na plečih kulturnikov se mora danes razrasti na
univerze, inštitute, znanost, v stroko in utemeljiti
politiko. Intelektualni, podjetniški in politični del slovenske družbe
in države morajo stopiti v ustvarjalno zavezništvo za uravnotežen
trajnostni razvoj, za pogumen in samozavesten nastop samostojne države
na svetovnem prizorišču, za tekmovanje z najboljšimi.
Slovenija je po desetih letih pred novimi, velikimi izzivi. Cel
svet je pred njimi. Je mar pretirano reči, da nova informacijska in
komunikacijska tehnologija, nova ekonomija in razvozlanje človekovega
genoma predstavljajo začetek nove dobe? Kje smo mi?
Sredi tega prelomnega dogajanja smo. V domu, v svetu in v svetovnem
spletu. Za nas ni razloga, da na spremembe ne bi gledali z upanjem in
pričakovanjem. Nobenega razloga, da bi nas bilo strah. Vzeli smo si
pravico, da se postavimo v središče tega dogajanja.
|