Sem in tja še vedno preveč radi sramežljivo rečemo, da smo imeli srečo. Da nam je bil naklonjen splet zgodovinskih okoliščin. Malo morda res, toda nikakor ne v odločilni meri, samo toliko, kolikor je pač sreča na strani pogumnih ljudi. Seveda smo razumeli zgodovinsko priložnost, a da smo jo znali uveljaviti v svoj prid, je zgodovinska zasluga politične in duhovne smelosti in odločenosti celotnega naroda.

Toda tudi glede tega bi tvegal reči naslednje: prav zaradi prihodnjih izzivov in odgovorov nanje, moramo ugotoviti pomen nenadomestljivega vizionarstva tistih kulturnih, intelektualnih in političnih krogov, ki so s svojo prodornostjo sploh položili temelje za tako narodovo enotnost. Še posebno njim gre ob tem svečanem trenutku naša iskrena hvaležnost.

Ne gre za licitiranje političnih zaslug. Tega se bojmo enako kot tisti naši preudarni voditelji, ki so pred desetimi leti podpisali medstrankarski sporazum o zavezništvu za uspeh plebiscita. Zavedali in zavezali so se, da je skupna prihodnost pomembnejša od njenega ozkega strankarskega prilaščanja. Čas po tem te modrosti ni prerasel ampak jo je za sodobne preizkušnje naredil še modrejšo in aktualnejšo.

Gre za ugotovitev, da se velike ideje vendarle ne zgodijo same od sebe in še bolj za spoznanje, da je za njihovo uresničitev pomembno zgraditi medsebojno zaupanje in soglasje. Zdi se mi, da je to nemara najpomembnejša popotnica velikih dogodkov izpred desetih let. In gre za več: za zavedanje, da bodo v času, ki je pred nami velike ideje pogumne odločitve in smele poteze enako pomembne in enako odvisne od nas samih.

Če rečemo, da je ležala v preteklosti največja odgovornost za naš dom in svet predvsem na plečih kulturnikov se mora danes razrasti na univerze, inštitute, znanost, v stroko in utemeljiti politiko. Intelektualni, podjetniški in politični del slovenske družbe in države morajo stopiti v ustvarjalno zavezništvo za uravnotežen trajnostni razvoj, za pogumen in samozavesten nastop samostojne države na svetovnem prizorišču, za tekmovanje z najboljšimi.

Slovenija je po desetih letih pred novimi, velikimi izzivi. Cel svet je pred njimi. Je mar pretirano reči, da nova informacijska in komunikacijska tehnologija, nova ekonomija in razvozlanje človekovega genoma predstavljajo začetek nove dobe? Kje smo mi?

Sredi tega prelomnega dogajanja smo. V domu, v svetu in v svetovnem spletu. Za nas ni razloga, da na spremembe ne bi gledali z upanjem in pričakovanjem. Nobenega razloga, da bi nas bilo strah. Vzeli smo si pravico, da se postavimo v središče tega dogajanja.