za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti
Republike Slovenije
1. člen
Organi Republike Slovenije prevzamejo v skladu s tem zakonom
izvrševanje pravic in dolžnosti, ki so bile z ustavo Republike
Slovenije in ustavo SFRJ prenesene na organe SFRJ.
2. člen
Delegatom v Zveznem zboru Skupščine SFRJ iz Republike Slovenije
preneha mandat.
Delegatom Skupščine Republike Slovenije v Zboru republik in
pokrajin Skupščine SFRJ, ki so opravljali to funkcijo do uveljavitve
tega zakona, in delegatom Skupščine Republike Slovenije za Zbor
republik in pokrajin Skupščine SFRJ, ki so bili izvoljeni na skupni
seji vseh zborov Skupščine Republike Slovenije dne 30. Julija 1990,
preneha mandat.
Skupščina Republike Slovenije izvoli dvanajstčlansko delegacijo, ki
na podlagi njenih pooblastil sodeluje v Skupščini SFRJ v pogajanjih za
izvedbo postopka razdružitve dosedanje SFRJ, v pogajanjih o reševanju
tekočih vprašanj in v dogovarjanju o morebitnem oblikovanju skupnosti
suverenih držav na ozemlju dosedanje SFRJ.
3. člen
Na ozemlju Republike Slovenije veljajo mednarodne pogodbe, ki jih
je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na Republiko Slovenijo.
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije v treh mesecih predloži
Skupščini Republike Slovenije pregled mednarodnih pogodb, ki se
nanašajo na Republiko Slovenijo, na podlagi katerega Skupščina
Republike Slovenije sprejme akt o notifikaciji teh mednarodnih pogodb
drugim pogodbenim strankam.
4. člen
Do izdaje ustreznih predpisov Republike Slovenije se v Republiki
Sloveniji smiselno uporabljajo kot republiški predpisi tisti zvezni
predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega
zakona, kolikor ne nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije in
kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
Pristojnosti, ki so jih imeli po predpisih iz prejšnjega odstavka
organi in organizacije SFRJ, preidejo v skladu s tem zakonom na organe
in organizacije Republike Slovenije. Če takega organa oziroma
organizacije ni, Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije določi
začasno pristojni organ oziroma organizacijo.
5. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona začnejo z delom Banka Slovenije,
Republiška carinska uprava, Republiški devizni inšpektorat, Republiška
uprava za zračno plovbo, Republiška uprava za zračno plovbo,
Republiška uprava za telekomunikacije, Urad Republike Slovenije za
standardizacijo in meroslovje ter Urad Republike Slovenije za varstvo
industrijske lastnine.
Organi iz prvega odstavka tega člena prevzemajo svoje pristojnosti
v skladu z zakonom, lahko pa tudi po dogovoru z ustreznimi organi
dosedanje SFRJ.
6. člen
Upravni organi SFRJ, njihove enote ali deli, ki so opravljali
zadeve iz svoje pristojnosti na ozemlju Republike Slovenije, preidejo
v upravne organe Republike Slovenije.
Delavci organov iz prejšnjega odstavka nadaljujejo z delom kot
delavci upravnih organov Republike Slovenije. Z zakonom se določi rok,
do katerega morajo ti delavci izpolniti splošne pogoje, ki so
predpisani za sklenitev delovnega razmerja v organih Republike
Slovenije.
7. člen
Diplomatska in konzularna predstavništva, kulturno - informativni
centri in druga predstavništva SFRJ v tujini, ustanovljena po zakonu o
opravljanju zunanjih zadev iz pristojnosti zveznih upravnih organov in
zveznih organizacij (Uradni list SFRJ, št. 56/81), prenehajo
opravljati naloge iz okvira svojih pristojnosti za Republiko
Slovenijo, če z dogovorom z ustreznimi organi dosedanje SFRJ ni
drugače urejeno.
Predstavništva iz prejšnjega odstavka opravljajo naloge za
državljane Republike Slovenije in pravne osebe iz Republike Slovenije
v tujini v okviru pristojnosti in pooblastil organov Republike
Slovenije.
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije lahko po predhodnem
soglasju Komisije za mednarodne odnose Skupščine Republike Slovenije
sklene dogovor v okviru dosedanje SFRJ, da diplomatska in konzularna
predstavništva, kulturno-informativni centri in druga predstavništva
SFRJ v tujini prevzamejo zastopanje oziroma varovanje interesov
Republike Slovenije.
8. člen
Vsi sodni in upravni postopki, ki so se začeli pred organi SFRJ, se
nadaljujejo pred pristojnimi organi Republike Slovenije.
Posamični pravni akti, ki so jih izdali organi SFRJ ali organi
drugih Republik SFRJ, pa še niso bili izvršeni, so izvršljivi na
ozemlju Republike Slovenije ob načelu dejanske vzajemnosti, če ne
nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije.
Posamični pravni akti, ki jih po uveljavitvi tega zakona izdajo
organi drugih republik dosedanje SFRJ, veljajo v Republiki Sloveniji v
primerih, na način in pod pogoji, ki veljajo za posamične pravne akte
tuje države.
9. člen
Republika Slovenija prevzame v upravljanje vse premično in
nepremično premoženje, s katerim so na ozemlju Republike Slovenije do
uveljavitve tega zakona upravljati zvezni organi ter poveljstva, enote
in zavodi Jugoslovanske ljudske armade.
Prevzem premoženja JLA se izvrši postopoma, najkasneje do konca
lega 1993, v skladu z odredbami Predsedstva Republike Slovenije o
preimenovanju enot JLA v enote Teritorialne obrambe Slovenije.
Republiški upravni organ, pristojen za obrambo, v skladu z zakonom
oziroma dogovorom zagotovi, da v skladu z odločitvami Predsedstva
Republike Slovenije premoženje iz prejšnjega odstavka, s katerim so do
uveljavitve tega zakona upravljala poveljstva, enote in zavodi
Jugoslovanske ljudske armade, prevzamejo v upravljanje poveljstva,
enote in zavodi Teritorialne obrambe Republike Slovenije.
10. člen
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije v treh mesecih predloži
Skupščini Republike Slovenije izhodišča za pogajanja za uveljavitev
ustreznega deleža Republike Slovenije pri delitvi nepremičnega in
premičnega premoženja SFRJ, ki se nahaja na ozemlju SFRJ in v tretjih
državah ob upoštevanju deleža, ki ga je Republika Slovenija prispevala
v premoženje SFRJ.
11. člen
Republika Slovenija bo na podlagi sporazuma o pravnem nasledstvu
SFRJ prevzela tisti delež državnih dolgov SFRJ, ki se nanaša na
Republiko Slovenijo, in tisti delež s strani SFRJ garantiranih
dolžniških obveznosti, katerih koristniki so pravne osebe s sedežem na
ozemlju Republike Slovenije.
Republika Slovenija bo prevzela ustrezen delež tistih državnih
dolgov SFRJ, katerih neposredni koristnik ni ugotovljiv.
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije je pooblaščen za
pogajanja o prevzemu deležev državnih dolgov SFRJ iz prvega in drugega
odstavka tega člena.
12. člen
Državni arhivi SFRJ, ki se nahajajo na ozemlju Republike Slovenije,
pripadajo Republiki Sloveniji.
Republiki Sloveniji pripadajo vsi državni arhivi SFRJ, ki se
nanašajo na Republiko Slovenijo. Republika Slovenija prevzame
terjatve SFRJ glede državnih arhivov, ki se nahajajo v tretjih državah
in imajo svoje poreklo na ozemlju Republike Slovenije, in državnih
arhivov, ki se nahajajo v tretjih državah in se nanašajo na Republiko
Slovenijo.
Izvršni svet skupščine Republike Slovenije je dolžan storiti vse,
kar je potrebno za pridobitev državnih arhivov, omenjenih v drugem in
tretjem odstavku tega člena, ter za določitev pravičnega deleža
ostalih državnih arhivov SFRJ, ki pripada Republiki Sloveniji.
13. člen
Državljani drugih republik, ki so na dan plebiscita o neodvisnosti
in samostojnosti Republike Slovenije 23. decembra 1990 imeli
prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi
dejansko živijo, so do pridobitve državljanstva Republike Slovenije po
40. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije oziroma do izteka
rokov po 81. členu zakona o tujcih izenačeni v pravicah in dolžnostih
z državljani Republike Slovenije, razen v primerih iz 16. člena tega
zakona.
14. člen
Republika Slovenija zagotavlja, v skladu z dogovorom iz devetega
člena tega zakona aktivnim vojaškim osebam, vojakom po pogodbi in
civilnim osebam v službi v Jugoslovanski ljudski armadi statusne,
socialne in druge pravice, pridobljene do uveljavitve tega zakona po
zveznih predpisih v poveljstvih, enotah in zavodih Jugoslovanske
ljudske armade, ki se na podlagi 4. člena ustavnega zakona z izvedbo
ustavnih amandmajev XCVI in XCVII k ustavi Republike Slovenije na
področju ljudske obrambe preimenujejo v poveljstva, enote in zavode
Teritorialne obrambe Republike Slovenije, če v roku, določenem v aktu
o preimenovanju, nadaljujejo delo kot pripadniki Teritorialne obrambe
Republike Slovenije.
Pravice iz prejšnjega odstavka zagotavlja Republika Slovenija tudi
drugim aktivnim vojaškim osebam, vojakom po pogodbi in civilnim osebam
v službi v Jugoslovanski ljudski armadi, ki nadaljujejo službo v
Teritorialni obrambi Republike Slovenije.
15. člen
Državljanom Republike Slovenije, ki na dan uveljavitve tega zakona
služijo vojaški rok v Jugoslovanski ljudski armadi, preneha dolžnost
služenja vojaškega roka v Jugoslovanski ljudski armadi. Njihov odpust
iz Jugoslovanske ljudske armade uredijo pristojni organi Republike
Slovenije sporazumno z organi SFRJ.
Republika Slovenija nudi pravno varstvo vsem državljanom Republike
Slovenije, ki jim preneha dolžnost služenja vojaškega roka v skladu s
tem zakonom.
16. člen
Fizičnim osebam, ki ob uveljavitvi tega zakona nimajo državljanstva
Republike Slovenije, ter pravnim osebam, ki imajo ob uveljavitvi tega
zakona svoj sedež izven Republike Slovenije, so ob dejanski
vzajemnosti, do ureditve pravic tujih oseb glede nepremičnin,
zajamčena lastninska pravica in druge stvarne pravice na nepremičninah
v obsegu, kot jih imajo ob uveljavitvi tega zakona.
Do ureditve pravic tujih oseb na nepremičninah osebe iz prejšnjega
odstavka ne morejo pridobiti lastninske pravice ali drugih stvarnih
pravic na nepremičninah na območju Republike Slovenije, razen na
podlagi dedovanja in ob pogoju dejanske vzajemnosti.
17. člen
Delegatom v Zveznem zboru Skupščine SFRJ iz Republike Slovenije in
delegatom Skupščine Republike Slovenije v Zboru republik in pokrajin
Skupščine SFRJ, ki jim po 2. členu tega zakona preneha mandat,
zagotavlja Republika Slovenija pravice po predpisih, ki veljajo za
funkcionarje Republike Slovenije ali dosedanje SFRJ, če je za njih to
ugodnejše.
Osebam, ki so bile na predlog organov Republike Slovenije izvoljene
na funkcije ali imenovane na delovna mesta v organih dosedanje SFRJ,
in ki jim preneha funkcija oziroma delovno razmerje v organih SFRJ,
zagotavlja Republika Slovenija pravice po predpisih, ki veljajo za
funkcionarje oziroma delavce v državnih organih Republike Slovenije
ali dosedanje SFRJ, če je za njih to ugodnejše.
18. člen
Republika Slovenija zagotavlja varstvo pravic borcev, vojaških
invalidov, članov družin padlih borcev in uživalcev vojaških pokojnin
s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ter borcev, vojaških
invalidov in članov družin padlih borcev narodnoosvobodilne vojne
Jugoslavija v Deželi Furlaniji - Julijski krajini v Republiki Italiji
in v Deželi Koroški v Republiki Avstriji, v obsegu in pod pogoji, ki
so jih do uveljavitve tega zakon določali predpisi SFRJ.
19. člen
Za dinarske hranilne vloge in sredstva na tekočih računih občanov,
vložena v bankah na ozemlju Republike Slovenije, za katere je do
uveljavitve tega zakona jamčila Narodna banka Jugoslavije, prevzame
jamstvo Banka Slovenije po stanju na dan uveljavitve tega zakona. Za
dinarske hranilne vloge in sredstva na tekočih računih občanov, ki
imajo stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije, vložena v
Poštni hranilnici, za katera je do uveljavitve tega zakona jamčila
Narodna banka Jugoslavije, prevzame jamstvo Banka Slovenije po stanju
na dan uveljavitve tega zakona.
Za devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah,
vložene v bankah na ozemlju Republike Slovenije, za katere je do
uveljavitve tega zakona jamčila SFRJ, prevzame jamstvo Republika
Slovenija po stanju na dan uveljavitve tega zakona.
20. člen
Določbe kazenskega zakona SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 44/76, 34/84,
74/87, 57/89, 3/90 in 38/90), s katerim je kot predmet
kazenskopravnega varstva določena SFRJ, njen pravni red, njeni organi,
predstavniki ali državni simboli ali se kazenskopravno varstvo kako
drugače določa glede na dosedanje ozemlje SFRJ ali dosedanje
državljanstvo SFRJ, se v Republiki Sloveniji uporabljajo kot določbe,
s katerimi se varuje Republika Slovenija, njen pravni red, njeni
organi, predstavniki, državni simboli, oziroma se kazenskopravno
varstvo omejuje na ozemlje oziroma državljanstvo Republike Slovenije,
kolikor ti objekti niso varovani s kazenskim zakonom Republike
Slovenije (Uradni list SRS, št. 12/77, 3/78, 19/84, 47/87, 33/89,
5/90).
Glede uporabe kazenske zakonodaje Republike Slovenije za kazniva
dejanja, storjena zunaj ozemlja Republike Slovenije, se uporabljajo
določbe XII. poglavja kazenskega zakona SFRJ s tem, da se omejijo na
kazensko zakonodajo Republike Slovenije in na državljanstvo Republike
Slovenije, ter da se za kazniva dejanja, storjena v tujini, štejejo
kazniva dejanja, storjena zunaj ozemlja Republike Slovenije.
21. člen
Izvršni svet skrbi za izvrševanje tega zakona in v okviru svojih
pristojnosti sprejema akte in ukrepe, ki so potrebni za njegovo
izvrševanje, ter o tem poroča Skupščini Republike Slovenije najmanj
vsake tri mesece.
22. člen
Ne glede na 74. člen zakona o zunanjih zadevah, 39. člen zakona o
organizaciji in delovnem področju republiške uprave ter 18. člen
zakona o cenah, začno ti zakoni veljati z dnem uveljavitve tega
zakona.
23. člen
Ta zakon začne veljati z razglasitvijo.
|