Slovenska skupščina je 25. junija sprejela osamosvojitvene
dokumente, s katerimi je Slovenija postala samostojna in neodvisna
država. Temeljni osamosvojitveni akt je bila Temeljna ustavna
listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.
Izhajajoč iz volje slovenskega naroda in prebivalcev Republike
Slovenije, izražene na plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti
Republike Slovenije dne 23. decembra 1990, upoštevajoč dejstvo, da je
bila Republika Slovenija suverena država že po doslej veljavni ustavni
ureditvi in je le del svojih suverenih pravic uresničevala v
Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, ob dejstvu, da SFRJ
ne deluje kot pravno urejena država in se v njej hudo kršijo človekove
pravice, nacionalne pravice in pravice republik in avtonomnih
pokrajin, ob dejstvu, da federativna ureditev Jugoslavije ne omogoča
rešitve politične in gospodarske krize, in da med jugoslovanskimi
republikami ni prišlo do sporazuma, ki bi omogočil osamosvojitev
republik ob sočasnem preoblikovanju jugoslovanske zvezne države v
zvezo suverenih držav, ob trdni odločenosti, da Republika Slovenija
spoštuje enake pravice drugih jugoslovanskih republik ter z njimi
enakopravno, demokratično in po mirni poti postopno ureja vsa
vprašanja iz dosedanjega skupnega življenja, spoštuje njihovo
suverenosti in ozemeljsko celovitost, ter ob pripravljenosti, da se bo
z drugimi jugoslovanskimi republikami kot samostojna in neodvisna
država tudi v prihodnje dogovarjala o institucionalnih in drugih
povezavah,
sprejema
Skupščina Republike Slovenije na skupni seji vseh zborov dne
25. junija 1991 na podlagi ustavnih amandmajev LXVIII, LXXII in XCIX k
ustavi Republike Slovenije ter v skladu s 4. členom zakona o
plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije
Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije
I.
Republika Slovenija je samostojna in neodvisna država. Za Republiko
Slovenijo preneha veljati ustava SFRJ. Republika Slovenija prevzema
vse pravice in dolžnosti, ki so bile z ustavo Republike Slovenije in
ustavo SFRJ prenesene na organe SFRJ. Prevzem izvrševanja teh pravic
in dolžnosti se uredi z ustavnim zakonom
II.
Državne meje Republike Slovenije so mednarodno priznane državne
meje dosedanje SFRJ z Republiko Avstrijo, z Republiko Italijo in
Republiko Madžarsko v delu, v katerem te države mejijo na Republiko
Slovenijo, ter meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvatsko v
okviru dosedanje SFRJ.
III.
Republika Slovenija zagotavlja varstvo človekovih pravic in
temeljnih svoboščin vsem osebam na ozemlju Republike Slovenije, ne
glede na njihovo narodno pripadnost, brez sleherne diskriminacije,
skladno z ustavo Republike Slovenije in z veljavnimi mednarodnimi
pogodbami.
Italijanski in madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji in
njunim pripadnikom so zagotovljene vse pravice iz ustave Republike
Slovenije in veljavnih mednarodnih pogodb.
IV.
Za izvedbo tega ustavnega akta se sprejme ustavni zakon na skupni
seji vseh zborov skupščine Republike Slovenije z dvotretjinsko večino
delegatov vseh zborov.
V.
Ta ustavni akt začne veljati z razglasitvijo na skupni seji vseh
zborov Skupščine Republike Slovenije.
|