Ob razpisu plebiscita, ki naj na temelju trajne in neodtujljive pravice slovenskega naroda do samoodločbe in v skladu z določbami mednarodnega paketa o državljanskih in političnih pravicah ugotovi ljudsko voljo, ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki iz tega izhajajo, želi Skupščina Republike Slovenije izraziti svoje dobre namene:

1. S plebiscitno izraženo voljo slovenskega narod, italijanske in madžarske narodnosti ter vseh drugih volilcev v Republiki Sloveniji naj Slovenija končno in dejansko postane suverena, demokratična, pravna in socialna država. Temeljila naj bi na delu in podjetništvu, na socialni pravičnosti in varnosti za vse, na ekološki odgovornosti ter na najboljših slovenskih in evropskih tradicijah. V tem smislu bo razvijala politično parlamentarno demokracijo in na ravni sodobnih spoznanj varovala človekove in državljanske svoboščine in pravice, ustvarjala lasten gospodarski sistem, vodila svojo ekonomsko politiko in samostojno razpolagala z ustvarjenim dohodkom. To bo pomagalo k boljšemu in učinkovitejšemu reševanju nakopičenih problemov ter doseganju nove blaginje.

Slovenska država zagotavlja italijanski in madžarski narodnosti tudi v samostojni republiki Sloveniji vse pravice, kakor so določene z ustavo in zakoni ter mednarodnimi akti, ki jih je sklenila in jih priznava SFRJ. Prav tako zagotavlja vsem pripadnikom drugih narodov in narodnosti pravico do vsestranskega kulturnega in jezikovnega razvoja, vsem s stalnim bivališčem v Sloveniji pa, da lahko pridobijo državljanstvo Slovenije, če to želijo.

Republika Slovenija bo na osnovi mednarodnih listin in svoje naravne pravice še naprej skrbela in se zavzemala za Slovence v zamejstvu in v tujini.

2. Vzpostavitev samostojne slovenske države na osnovi pravice do samoodločanja ni usmerjena zoper nikogar v Jugoslaviji niti zunaj nje. Enako pravico priznava Slovenija tudi drugim narodom v SFRJ. S plebiscitom izražena volja za osamosvojitev Slovenije naj da Republiki Sloveniji možnost, da ponudi vsem narodom Jugoslavije demokratične osnove za ureditev medsebojnih odnosov v morebitni jugoslovanski konfederativni ali gospodarski skupnosti ali kakšni drugi ustrezni povezavi. S tem sprejema Republika Slovenija svoj delež odgovornosti za demokratizacijo na celotnem področju sedanje Jugoslavije, tudi pred mednarodno javnostjo. Republika Slovenija bo predlagala vsem republikam sprejetje sporazuma o pravnem nasledstvu, to je o razdelitvi pravic in obveznosti SFRJ.

3. Slovenska država bo v primeru, da se glasovalci izjavijo za neodvisno in samostojno Slovenijo, storila vse potrebno, da bo nova država Republika Slovenija dejansko izvrševala oblast na celotnem ozemlju Slovenije. Prav tako bo spoštovala vsa načela mednarodnega prava in v smislu pravnega nasledstva določbe vseh mednarodnih pogodb, ki jih je sklenila SFRJ. Prizadevala si bo čimprej postati članica OZN in drugih mednarodnih organizacij. Zaprosila bo za polnopravno članstvo v Svetu Evrope in OECD ter za ustrezno povezavo z Evropsko skupnostjo in za sklenitev sporazuma z EFTO.

Slovenija se bo zavzemala za nenasilno reševanje konfliktov v svetu. Vključila se bo v evropski sistem kolektivne varnosti in sodelovanja ter v procese razoroževanja ob ustreznih mednarodnih garancijah. Kot samostojna država želi prispevati svoj delež k ustvarjanju nove Evrope in se tako neposredno vključiti v uresničevanje Pariške listine.

Plebiscit o neodvisnosti in samostojnosti države Slovenije je torej zavezan vsem najboljšim izročilom humanizma in civilizacije, slovenske in evropske zgodovine ter prijazni prihodnosti Slovencev in drugih prebivalcev Republike Slovenije.

Predsednik
dr. France Bučar

Ljubljana, 6. decembra 1990