Delegacija evropske dvanajsterice, ki so jo sestavljali zunanji
ministri Nizozemske Hans van den Broek, Luksemburga Jacques Poos in
Portugalske Joao de Deus Pinheiro, se je na Brionih sestala s
slovensko, hrvaško in zvezno delegacijo.
V jugoslovanski delegaciji so bili predsednik vlade Ante Marković,
notranji minister Petar Gračanin, zunanji minister Budimir Lončar in
pomočnik obrambnega ministra Stane Brovet ter člani predsedstva SFRJ
(brez predstavnikov srbskih pokrajin), med njimi tudi dr. Borislav
Jović. Hrvaško je zastopal dr. Franjo Tuđman, iz Slovenije pa so se
sestanka udeležili predsednik predsedstva Milan Kučan, premier Lojze
Peterle, zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, slovenski predstavnik v
jugoslovanskem predsedstvu dr. Janez Drnovšek in predsednik slovenske
skupščine dr. France Bučar.
Po pogajanjih, ki so trajala celih petnajst ur, so sprejeli skupno
deklaracijo:
Brionska deklaracija
7. julija 1991
Na povabilo jugoslovanske vlade se je dne 7.7.1991 ministrska
trojka Evropske skupnosti na Brionih sestala s predstavniki vseh
strani, ki so neposredno vpletene v jugoslovansko krizo.
Cilj misije treh ministrov je bil, da bi ustvarili ustrezne
možnosti za mirna pogajanja med vsemi stranmi. Vse vpletene strani so
vzele na znanje deklaracijo Evropske skupnosti in njenih držav članic,
sprejeto 5.7.1991, in ponovno potrdile svojo polno zavzetost za
uresničevanje predlogov Evropske skupnosti z dne 30.6.1991 z namenom
zagotoviti prekinitev ognja in omogočiti pogajanja o prihodnosti
Jugoslavije. V zvezi s temi predlogi so nadaljnje modalitete
dogovorjene v aneksu I.
Vse strani so se sporazumele, da morajo dosledno spoštovati
naslednja načela, da bi zagotovile mirno rešitev:
- le narodi Jugoslavije sami lahko odločajo o svoji prihodnosti
- v Jugoslaviji je nastal nov položaj, ki zahteva skrbno
nadzorovanje in pogajanja med različnimi stranmi,
- s pogajanji je treba začeti takoj, najpozneje pa 1. avgusta 1991,
in to o vseh vidikih prihodnosti Jugoslavije, brez kakršnihkoli
pogojev in na podlagi načel iz sklepnega dokumenta iz Helsinkov in
pariške listine o novi Evropi (to se nanaša predvsem na človekove
pravice, vključno s pravico naroda do samoodločbe v skladu z listino
ZN in ustreznimi normami mednarodnega prava, torej tudi tistimi, ki se
nanašajo na ozemeljsko celovitost države),
- kolektivno predsedstvo mora imeti popolna pooblastila in mora
igrati svojo politično in ustavno vlogo kar zadeva zvezne oborožene
sile - vse strani se bodo vzdržale kakršnihkoli enostranskih korakov
in predvsem vseh nasilnih dejanj.
Kar zadeva Evropsko skupnost in njene države članice, bodo ponudile
pomoč pri iskanju mirnih in trajnih rešitev za sedanjo krizo pod
pogojem, da bodo strogo upoštevane vse navedene obveznosti. V tem
kontekstu ES in njene države članice sprejemajo zahteve drugih strani
po ponujeni pomoči za lažji potek pogajanj.
Pomagale bodo z nadzorovanjem napredka pogajanj, z ekspertizami za
delovne skupine, ki jih bodo ustanovile zainteresirane strani, to pa
vključuje med drugim pravna vprašanja, vprašanja, ki se nanašajo na
človekov e pravice, vključno s pravicami narodnostnih manjšin,
gospodarska in trgovinska vprašanja in vprašanja o varnosti. Glede na
odločitve, ki so bile sprejete v Pragi v okviru KEVS, so se članice
dogovorile, da bodo čimprej poslale komisijo za nadzor, ki naj bi
pomagala pri prekinitvi ognja in nadzorovala izvajanje drugih
elementov sporazuma, ki so ga dosegle jugoslovanske strani ob pomoči
ES. Smernice za to pripravljalno misijo so navedene v aneksu II.
Vse strani pozdravljajo pričakovani prihod pripravljalne misije
visokih funkcionarjev 9.julija 1991
Vse jugoslovanske strani se zavezujejo, da bodo podprle misijo za
nadzor, kar ji bo med drugim zagotovilo tudi popolno zaščito in
svobodo gibanja.
Vse strani so se sporazumele, da je zaščita manjšinskega
prebivalstva vitalnega pomena za uspešen izid pogajanj. Prav tako so
potrdile, da bodo v tem pogledu popolnoma spoštovale svoje obveznosti,
predpisane z mednarodnim pravom.
Evropska trojka je pripravljena, da bo o razvoju položaja v zvezi s
procesom pogajanj obvestila vse države članice KEVS.
ANEKS I
Drugi načini pri pripravi pogajanj:
1. Režim na meji
Nadzor nad mejnimi prehodi bo prevzela policija Slovenije. Delovala
bo v skladu z zveznimi predpisi.
2. Carine
Sporazum, ki so ga podpisali predstavniki zvezne vlade in vlade
Republike Slovenije 20. junija 1991, je potrjen in bo
uresničen. Carine bodo ostale zvezni dohodek in pobirali jih bodo
slovenski cariniki. Vplačevali jih bodo na skupen račun, ki ga bodo
nadzorovali zvezni in republiški finančni ministri skupaj z enim ali
dvema zunanjima kontrolorjema.
3. Nadzor zračnega prometa
Obstaja enoten nadzor zračnega prometa za vso Jugoslavijo. Ves
domači in mednarodni zračni promet čez Jugoslavijo bo nadzoroval in
zagotavljal pristojni zvezni organ.
4. Varnost na mejah
Vzpostaviti je treba stanje, ki je veljalo pred 25. junijem 1991. V
času suspenza (tri mesece) opraviti pogajanja, da bi omogočili
regularen prenos vseh pristojnosti JLA na tem področju. Na mejah bo
ostal režim, ki je utemeljen na evropskih merilih.
5. Drugi načini za prekinitev ognja:
- deblokada vseh enot in objektov JLA
- brezpogojen umik enot JLA v vojašnice,
- odstranitev vseh barikad na cestah,
- vrnitev vseh sredstev in opreme JLA
- deaktiviranje enot TO in njihova vrnitev na izhodiščne točke.
Vsi ti ukrepi bodo začeli veljati takoj, ko bo mogoče, najkasneje
do 8.julija do 24.ure.
6. Ujetniki
Vse osebe, ki so zaprte zaradi sovražnosti od 25. junija 1991, je
treba čimprej osvoboditi, najkasneje do 8. julija do 24.ure. V zvezi z
izvajanjem te odločitve bo potekalo sodelovanje z mednarodnim Rdečim
križem.
ANEKS II
Uvod
Položaj v Jugoslaviji zadeva vse članice DEVS. Komite visokih
funkcionarjev je na svoji seji v Pragi preučil možnost, da bo v
Jugoslavijo poslal večnacionalno opazovalno misijo. Očitno je, da
takšna misija lahko dela le ob popolnem soglasju vseh zainteresiranih
strani. Da bi misiji omogočili izvrševanje nalog je nujno določiti
njen mandat in njene pravice ter dolžnosti. Financiranje te operacije
in vrsto praktičnih vprašanj je treba prav tako določiti. V ta namen
predlagamo:
Mandat
Ustanavlja se opazovalna misija z nalogo nadzorovanja položaja v
Jugoslaviji, predvsem aktivnosti v Sloveniji in morda tudi na
Hrvaškem. Cilj misije je, da nadzoruje izvajanje drugih elementov
sporazuma, ki so ga dosegle jugoslovanske strani s pomočjo Evropske
skupnosti.
Trajanje mandata
Opazovalni misiji je treba omogočiti čimprejšnji začetek
dela. Misija bo delovala vse dotlej, dokler bodo zainteresirane strani
menile, da je to potrebno.
Določanje obsega aktivnosti
Pod sedanjimi pogoji bo misija svojo dejavnost omejila na Slovenijo
in morda na Hrvaško. Če bo potrebno, bodo obseg njenega delovanja
ponovno preučili ob soglasju vseh zainteresiranih strani.
Sestava in način delovanja
Opazovalna misija je lahko mešana, to pomeni, da so njeni člani
lahko vojaške osebe in civilisti.
Misija lahko šteje od 30 do 50 članov. Ker je pomembno, da deluje
čimbolj učinkovito, izbor članov misije ne bi smel upočasniti začetka
njenega delovanja. Praktična rešitev bi lahko bila, da bi angažirali
opazovalce med civilnimi in vojaškimi člani delegacije CSBM na Dunaju,
kjer že obstaja ekspertiza glede procesa KEVS. Njim se lahko
pridružijo druge civilne ali vojaške osebe. Misija bo ustanovila
center za koordinacijo v Jugoslaviji. Iz tega centra bodo pošiljali
manjše skupine - na primer po dva člana - na različna območja. Po en
oficir za zvezo, pripadnik vsake nasprotne strani, bo imenovan za
spremstvo takšnim opazovalnim enotam ob vsakem času.
Struktura poveljevanja in supervizija
Opazovalne enote bodo delovale pod nadzorom šefa opazovalne
misije. Šef opazovalne misije bo pošiljal vsakodnevna sporočila prek
sekretariata KEVS v Pragi komiteju visokih funkcionarjev. Komite mora
biti ustrezno telo, v katerem bodo skrbeli za vse dejavnosti
opazovalne misije in odločali, ali bodo mandat misije podaljšali, če
bo to potrebno.
Pravna vprašanja
Treba je zagotoviti pravne pogoje, tako da bi misija lahko
opravljala svoje naloge. To vključuje zagotovitev diplomatske
imunitete kot tudi svobodo gibanja in komuniciranja v Jugoslaviji, to
pa pomeni tudi komunikacijo s centrom za koordinacijo in
veleposlaništvi.
Praktična vprašanja
Med številnimi praktičnimi vprašanji je treba rešiti tudi
vprašanja, ki zadevajo prevozna sredstva, in zagotoviti prevajalske
storitve, ki morajo biti na voljo opazovalnim enotam, kot tudi način,
kako se bodo opazovalci identificirali kot člani opazovalne misije
KEVS.
Ker opazovalna misija ni mirovna sila, njeni člani ne bodo
oboroženi.
|