Na slavnostni seji Državnega zbora Republike Slovenije ob Dnevu državnosti

Ljubljana, 25. junij 2001

Spoštovani predsednik republike, gospod Milan Kučan,
zvezni kancler Zvezne republike Nemčije, g. Gerhard Schroder,
spoštovane poslanke in poslanci,
spoštovani predstavniki državnih ustanov,
cenjeni predstavniki političnega, družbenega in verskega življenja,
spoštovani diplomatski zbor,
in drugi visoki gostje

Bil je to zelo poseben junijski večer. Čaroben. Poletna noč se je pred tedanjo skupščino tiho spuščala nad valovanje ljudi - kot da bi jih vabila v sanje. To je bil tako silovito zgoščen trenutek slovenske zgodovine, da ga je bilo z vznesenimi čustvi komaj moč razumeti in dojeti. Kljub temu je bilo vse tako dostojanstveno.

In vmes so, kot slaba slutnja, priletele črne in zle ptice. A spomnim se, da niso prinesle strahu, med navzočimi so vzbudile ogorčenje. Močno ogorčenje. Slovenija je bila pripravljena, da se zbudi v nov dan, v novo obdobje.

Visoki gostje,
Državni zbor.

V domala 1400 let dolgi zgodovini slovenstva je bilo seveda veliko pomembnih obdobij, v katerih so naši dedje z modrimi in pogumnimi odločitvami zavarovali naš obstoj in razvoj. Vendar je bila osamosvojitev Slovenije v tem procesu izjemno in prelomno dejanje brez primere.

Seveda ni bila utrinek ene poletne noči. Zalet je dobila sredi osemdesetih let, da bi potem počasi, ne brez problemov in ne brez pomislekov, postala skupni cilj. Bistveno pa je bilo, da sta se hotenji za nacionalno suverenost in demokracijo tesno prepletali in medsebojno omogočali.

Osamosvojitev je bila pogojena z zmago demokratičnih sil in je uspela zato, ker je bila rezultat demokratičnih odločitev. V tem smislu so bile prve večstrankarske volitve usodnega pomena tako za demokratično, kot nacionalno osvoboditev. Šlo je tako za uspeh Demosa, ki je osamosvojitev postavil v ospredje svojega političnega programa, kot tudi za aktivno sodelovanje drugih političnih usmeritev v tej prednostni nalogi.

Osamosvojitev je bila plod demokratičnega dialoga in uspešnega političnega soglasja. Slovenska državnost je potemtakem bila z demokracijo utemeljena in uveljavljena. V tem smislu torej ni bila odlika tedanjih vodilnih političnih, intelektualnih in kulturnih krogov samo v tem, da so imeli zgodovinski prav, temveč v enaki meri tudi v tem, da so ga znali s premagovanjem dvomov vzpostaviti kot skupen, nacionalen projekt.

Zato naj jim danes, ko so vsi glavni protagonisti tega dogajanja med nami, izrečem iskreno hvaležnost za njihov razum in pogum, ki je s podporo domala vseh ljudi, v prelomnih trenutkih naše novejše zgodovine, omogočil Sloveniji uveljavitev njenih pravičnih stremljenj.

Ta stremljenja so bila utemeljena s plemenitimi cilji. Njihova demokratična legitimacija pa je bila velikega pomena za odločitev mednarodne skupnosti, da prizna našo politično voljo. Uspeh dokazuje našo zgodovinsko zrelost, da smo se sposobni vključiti v družino najrazvitejših narodov in skupaj z njimi prevzeti soodgovornost za krepitev stabilnosti, miru in blaginje ljudi.

Zato smo še posebej veseli, da nocoj z nami praznujejo tudi visoki politični in diplomatski predstavniki prijateljskih držav, s katerimi želimo sodelovanje še naprej vsestransko poglobiti.

Visoki gostje,
Državni zbor

Slovenija upravičeno ponosno praznuje deseto obletnico državne suverenosti. Je gospodarsko in socialno stabilna in demokratična država ter aktiven dejavnik miru in mednarodnega sodelovanja.

Seveda ni mogoče reči, da so pomenile vsestranske spremembe, hkrati tudi spremembe na boljše za vse. Zato ostaja socialna povezanost enako visok cilj kot gospodarski napredek. Strinjanje velike večine ljudi, da je bilo prvih deset let uspešnih in njihova zahteva po omogočanju razmer za še bolj kakovostno delo in življenje, daje mandat sedanji politiki za odgovorno in zavzeto delo.

Uspeh teh načrtov je precej odvisen od naše vključitve v polnopravno družbo najrazvitejših držav. To ni cilj sam po sebi. Gre za to, da postanemo sestavni del razvitega sveta, v katerem bomo lažje zagotovili pogoje za naš razvoj. Ne samo gospodarski, tehnološki in socialni, tudi kulturni.

Zato je zelo pomembno, da nas tudi poslej ne bo strah odprtosti naše družbe. Svet v katerega samozavestno vstopamo je seveda na moč tekmovalen, a Slovenci smo s svojim znanjem in ustvarjalnostjo sposobni v njem sodelovati in tudi zmagovati.

Sem in tja slišimo, da moramo pri vstopanju v Evropsko unijo zavarovati naše nacionalne interese. Iz tega bi lahko zgrešeno sklepali, da naše članstvo v uniji ogroža te temeljne interese. Mislim, da je prav obratno - omogoča jih. Ogrožal bi jih slepi izolacionizem, ki spregleduje vsestransko povezanost in soodvisnost sodobnega sveta, posebej razvitega.

Navsezadnje, evropska ideja je vseskozi osmišljala naše demokratične in državotvorne spremembe. Slovenska osamosvojitev ni bila otrok nacionalnega egoizma, pač pa sta ji dajali smisel demokracija in prestop v moderni svet. V tem smislu naša stoletna stremljenja za neodvisnost niso v nasprotju z našimi evroatlantskimi načrti za prihodnost, temveč njihovo logično nadaljevanje.

Evropsko povezovanje je tudi v strateškem interesu manjših narodov in držav. Stari kontinent nikoli v zgodovini doslej ni živel toliko časa v neprekinjenem miru in blaginji. Brez tega pa ni napredka. Slovenstvo je v preteklosti žilavo preživelo in pretrpelo zelo surove in nenaklonjene zgodovinske okoliščine. Zdaj pa ima spričo odgovornosti za svojo lastno usodo izjemno priložnost, da po svojih najboljših močeh sooblikuje tudi svet okoli sebe in prevzame soodgovornost tudi za skupno evropsko usodo.

Visoki gostje,
Državi zbor,

Čez hip se bomo, tako kot pred desetimi leti, zbrali na trgu pred slovenskim parlamentom. Obeta se praznična noč. Nocoj ne bo črnih in zlih ptic. Pot do zvezd je prosta in odprta.

Hvala