Trajni mir v JV Evropi kot tudi politična in gospodarska stabilnost v regiji sta za Slovenijo ključnega pomena, saj sta od njiju odvisna njena nacionalna varnost in gospodarski razvoj. Slovenija, ki je 12. februarja letos od Romunije prevzela šest-mesečno sopredsedovanje delovnemu omizju o demokratizaciji in človekovih pravicah, dokazuje svojo konstruktivno vlogo pri gospodarski prenovi in spodbujanju demokratizacije na tem območju. Slovenija sodeluje pri vseh treh delovnih omizjih Pakta.

Samo v lanskem letu je za projekte na tem območju v okviru Pakta kot tudi na dvostranski ravni zagotovila 5,13 milijonov USD. Slovenija je poleg tega glavni tuj investitor v Bosni in tudi pomemben gospodarski partner drugih držav na tem območju.

Med prednostnimi nalogami Slovenije v času njenega šestmesečnega sopredsedovanja delovnemu omizju o demokratizaciji in človekovih pravicah so spodbujanje demokratizacije, spoštovanje človekovih pravic, izboljšanje odnosov med etničnimi skupinami, varstvo manjšin v JV Evropi in tesnejše sodelovanje verskih skupnosti na tem območju. Pomen se pripisuje poleg tega tudi vračanju beguncev na svoje domove, šolstvu, usposabljanju lokalnih organov, medparlamentarnemu sodelovanju, enakosti med spoloma in mladim. Slovenija si bo tudi prizadevala za jasnejšo opredelitev strateških ciljev delovnega omizja, utrjevanje stikov med vsemi delovnimi skupinami in za večje vključevanje držav iz JV Evrope. Med najopaznejšimi slovenskimi projekti so ustanovitev Mednarodnega centra za medetnične odnose in narodnostne manjšine v JV Evropi, Regionalni center odličnosti za obvladovanje javne porabe in Mednarodna šola za podiplomski študij ekonomije za JV Evropo. Slovenija sofinancira projekte. Prednostne naloge delovnega omizja o demokratizaciji in človekovih pravicah so stabilnost, večetičnost in večkulturnost na tem območju, vrnitev 1,5 milijona beguncev in razseljenih oseb na svoje domove, izvajanje demokratičnih reform in svoboda tiska in mišljenja.

Poleg sopredsedovanja prvemu delovnemu omizju v okviru Pakta se Slovenija dejavno vključuje tudi v drugi dve delovni omizji: omizje za gospodarsko obnovo in razvoj ter omizje za varnostna vprašanja. Najuspešnejša slovenska pobuda pri slednjem je Mednarodni sklad za razminiranje in pomoč žrtvam pehotnih min (ITF). Sklad, ki ga upravlja Slovenija, je očistil več kot 12 milijonov kvadratnih kilometrov minskih polj. Pomoči sklada je bilo deležno tudi okoli 400 žrtev min. Združene države so ITF podpirale od njegove ustanovitve dalje. Skupaj je v sklad prispevalo sredstva 23 držav.Sklad je na tem področju vodilna organizacija v svetu. Statistični podatki ZN kažejo, da ITF obvladuje 13 odstotkov vseh razminiranj v svetu. Slovenija upravlja Mednarodni skrbniški sklad za razminiranje in pomoč žrtvam min. Med letoma 1992 in 1999 je zagotovila več kot 100 milijonov dolarjev vredno človekoljubno pomoč za bosanske begunce ter v letu 1999 pomagala 3000 kosovskim beguncem. Slovenija prispeva svoje znanje prek številnih pobud, povezanih z notranjo varnostjo.

Slovenija je svoja prizadevanja usmerila tudi na delovno skupino za gospodarsko obnovo in razvoj, odpravo trgovinskih ovir in pomoč pri institucionalni graditvi tržnega gospodarstva.

Brez podpiranja demokratičnih vrednot in spoštovanja človekovih pravic, pravic manjšin in vladavine prava na tem območju, ki je za Slovenijo strateškega pomena, ni mogoče zagotoviti stabilnosti in gospodarske blaginje. Slovenija je vprašanje vključevanja manjšin v javno življenje uspešno rešila in zaradi tega lahko s svojimi izkušnjami prispeva k večkulturni in večetnični družbi na tem območju.