Lepo je bilo doživeti čudež rojstva slovenske države, še lepše, da si bil ob pravem času na pravem mestu, a najlepše, da so se nam sanje uresničile. Pomnim takratno naraščanje zahtev po demokraciji in po svobodi, pomnim postopno popuščanje odhajajočih oblastnikov, pomnim razcvet slovenske misli in vse hujši spor z armado in centralisti, pomnim padanje tabujev, pregraj in zidov, berlinskih in tudi naših, pomnim klic časa, ki ga nisem preslišal. Šel sem za njim na shode, zborovanja, proteste, pred množico na Kongresni trg, pred delegate v republiško skupščino, pred tovariše v Društvo pisateljev, šel od bitke zoper skupna šolska jedra do manifestacij za izpustitev četverice, od majniške deklaracije do osamosvojitve. Zdaj si želim, da bi bil spomin na ta čas kakor plug, ki na površje vrže iz globin zlato rudo:takratno odločnost in enotnost in se znova dotakne naše zavesti in naše duše.