Nova slovenska država in njena ustavna ureditev se v zadnjih desetih letih poskuša uveljaviti na močni podlagi večstoletnega balkanskega odnosa do države, ki ga označuje predmoderna, avtoritarna in proti-liberalna drža. Uveljavlja se tudi po preteku petdesetih let komunistične vladavine, ki pomeni posebno zgodovinsko obliko zanikanja poglavitnih evropskih demokratičnih in ustavnih izročil. Slovenija po moji oceni spada med tiste nesrečne tranzicijske države, ki so po desetih letih tako močno zastale v demokratičnem razvoju, da predstavlja značilni primer "demokracije z zlomljeno hrbtenico." Zato se brez pomislekov opredeljujem za čim hitrejšo, vsestransko in dosledno integracijo Slovenije v okrilje, pod nadzor in varstvo evropskega ustavnega reda.